Vodič za namestitev strežnika Ubuntu 14.04 in namestitev LAMP (Linux, Apache, MySQL, PHP)

Z izdajo vseh okusov Ubuntu 14.04 17. aprila 2014, vključno z izdelki Ubuntu za telefone in tablične računalnike, je Canonical, podjetje, ki stoji za Ubuntujem, izdalo tudi Server, Cloud in Server Core Editions s petletno dolgotrajno podporo za programsko opremo in posodobitve do April 2019.

Ena najpomembnejših stvari pri tej izdaji kodnih imen Trusty Tahr je, da je različica Server trenutno na voljo samo za procesorje računalniške arhitekture x64 bitov.

Druge pomembne stvari v zvezi s to izdajo so predstavljene na Ubuntu uradni Wiki strani:

  1. Linuksovo jedro 3.13, ki temelji na v3.13.9 stabilni čarovniški jedrici Linuxa, vključuje boljšo mrežno izkušnjo pri povezovanju vmesnikov, mostu, upravljanju povezav TCP in podporo Open vSwitch 2.0.1.
  2. boljša podpora za virtualizacijo (XEN, KVM, WMware in tudi hipervizor Microsoft Hyper-V), splošna zmogljivost datotečnih sistemov, podpora za ARM in številne druge izboljšave.
  3. Python 3.4
  4. Nove funkcije AppArmor
  5. Upstart 1.12.1
  6. OpenStack (Icehouse) 2014.1
  7. Lutka 3
  8. Xen 4.4 (samo x86 in x64)
  9. Ceph 0,79
  10. Strojni emulator Qemu 2.0.0
  11. Odprite vSwitch 2.0.1
  12. Libvirt 1.2.2
  13. LXC 1.0
  14. MAAS 1.5
  15. Juju 1.18.1
  16. StrongSwan IPSec
  17. MySQL (tudi možnosti skupnosti MariaDB 5.5, Percona XtraDB Cluster 5.5, MySQL 5.6)
  18. Apache 2.4
  19. PHP 5.5

Namestitveno sliko ISO lahko prenesete s pomočjo naslednje povezave samo za sistem x64 bit.

  1. ubuntu-14.04-server-amd64.iso

Obseg te vadnice je predstaviti klasično namestitev strežnika Ubuntu 14.04 iz CD-ja ali zagonskega ključa USB in osnovno namestitev paketa LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP) z osnovnimi konfiguracijami.

1. korak: Namestitev strežnika Ubuntu 14.04

1. Ustvarite zagonsko sliko CD/USB. Po zaporedju zagona sistema med možnostmi BIOS-a izberite vrsto zagonskega medija (CD/DVD ali pogon USB). V prvem pozivu izberite jezik in pritisnite Enter.

2. Na naslednjem zaslonu izberite Namesti strežnik Ubuntu in pritisnite Enter.

3. Nato izberite privzeti sistemski jezik in tudi jezik postopka namestitve.

4. Če vaša država ni navedena v privzetih možnostih lokacije, izberite Drugo, izberite svojo celino in nato državo.

5. Nato izberite svoje kraje, poskusite izbrati splošno, kot je kodiranje UTF-8, tako da kasneje ne boste imeli težav s tipkovnico.

6. V naslednjem pozivu konfigurirajte tipkovnico - znova na strežnikih izberite splošni jezik tipkovnice. Na tej stopnji lahko namestitveni program samodejno zazna postavitev tipkovnice s pritiskom na vrsto tipk, zato svetujte, da izberete Ne in nastavite angleščino kot privzeti jezik.

7. Ko se naloži nekaj dodatnih komponent programske opreme, se postopek namestitve nadaljuje. če je vaš strežnik povezan v omrežje in v neposrednem omrežju zaženete strežnik DHCP, namestitveni program samodejno konfigurira omrežne nastavitve s tistimi, ki jih zagotavlja strežnik DHCP.

Ker strežnik ponuja javne ali zasebne omrežne storitve, mora biti omrežna nastavitev (zlasti naslov IP) vedno nastavljena statično.

8. Če dobite enak rezultat v pozivu za ime omrežnega gostitelja, pritisnite tipko Tab, izberite Nazaj in nato Ročno konfigurirajte omrežje.

9. V naslednji seriji pozivov vnesite nastavitve omrežnega vmesnika: IP naslov, mrežna maska, prehod in imenski strežniki DNS.

10. Nastavite ime gostitelja sistema - lahko tudi vnesete svoje FQDN. Svetujemo vam, da sistemsko ime gostitelja izberete pametno in edinstveno, ker so nekateri programi zelo odvisni od tega.

11. Zdaj je čas, da nastavite skrbniškega uporabnika. V Ubuntuju ta uporabnik nadomešča korenski račun in ima vsa pooblastila korenskega računa z uporabo sudo. Vnesite svoje uporabniško ime in pritisnite na Nadaljuj.

12. Geslo vnesite dvakrat in iz varnostnih razlogov morate na strežnikih vedno izbrati močno (najmanj 12 znakov, vključno z zgornjim, spodnjim, številskim in posebnim).

V primeru, da ste uporabili šibko geslo, vas bo namestitveni program opozoril. Če ste na testnem strežniku, izberite Da in nadaljujte naprej.

13. Če vaš strežnik vsebuje občutljive, tajne ali pomembne podatke na domači particiji Uporabniki, naslednji zaslon ponuja možnost zaščite vseh podatkov s šifriranjem domačega imenika. V nasprotnem primeru izberite Ne in pritisnite Enter.

14. Če med zagonom namestitvenega programa in vaša omrežna kartica ima internetno povezavo, bo namestitveni program samodejno zaznal vašo lokacijo in nastavil vaš pravi časovni pas. Če predvideni čas ni pravilno nastavljen, ga lahko ročno izberete s seznama, izberite Da in pritisnite Enter.

15. Tabela particij trdih diskov je ena najobčutljivejših tem, ki vključujejo strežnik, ker je tu na voljo veliko sprememb, odvisno od spletnega strežnika končnega cilja vašega strežnika, podatkovnih baz, izmenjave datotek NFS, Sambe, aplikacijskega strežnika itd

  1. Če je na primer potrebna redundanca, prekinitev in visoka razpoložljivost, lahko nastavite RAID 1, če vam prostor hitro naraste, lahko nastavite RAID 0 in LVM itd.
  2. Za bolj splošno uporabo lahko uporabite le možnost Vodena z LVM, ki je prilagojena možnost razvijalcev.
  3. Za produkcijsko okolje bi verjetno morali imeti LVM, programsko ali strojno opremo RAID in ločene particije za/(root),/home,/boot in/var (particija/var ima najhitreje rastočo stopnjo na delovnem strežniku, ker tukaj so dnevniki, podatkovne zbirke, meta informacije o aplikacijah, predpomnilniki strežnikov in drugi.

Torej na particijskih diskih izberite Voden – uporabnik celoten disk in nastavite LVM -> izberite svoj disk na particijo in sprejmite particijsko tabelo.

16. Ko je tabela particij zapisana na disk, vas namestitveni program znova pozove k pregledu particije. Sprejmite tabelo razdelkov in pritisnite Da.

Če želite spremeniti to tabelo particij, lahko izberete Ne in uredite particije.

17. Ko so vse particije trdega diska zapisane na disk, namestitveni program začne kopirati podatkovno programsko opremo na disk in nato doseže možnost proxy HTTP. Če do interneta ne dostopate prek strežnika proxy, pustite to prazno in nadaljujte.

18. Nato namestitveni program skenira sliko CD-ja za programske pakete in doseže možnosti posodobitve. Izberite Brez samodejnih posodobitev, ker bi morali na strežnikih poskusiti ročno posodobiti sistem.

19. Zdaj je osnovni sistem nameščen, vendar namestitveni program prikliče paket tasksel, ki vam pomaga namestiti nekaj strežniških paketov pred zaključkom. Za boljši nadzor nad strežnikom izberite le strežnik OpenSSH s pritiskom na preslednico, medtem ko bodo drugi nameščeni in konfigurirani pozneje ter izberite Nadaljuj.

20. Izbrani paketi se namestijo, medtem ko je na zaslonu prikazana zadnja možnost, ki zahteva namestitev GRUB v MRB. Ker se sistem sam ne more zagnati brez GRUB-a, izberite Da.

21. Ko je nameščen zagonski nalagalnik GRUB, se postopek namestitve konča. Odstranite medijski namestitveni pogon (CD/DVD, UDB) in pritisnite Nadaljuj za ponovni zagon.

Čestitamo! Ubuntu 14.04 LTS Server Edition je zdaj nameščen in pripravljen na vaš popolnoma nov kovinski ali virtualni stroj.

2. korak: Osnovne omrežne konfiguracije

Za zdaj so nameščeni samo strežniški paketi Core in v resnici ne morete ponuditi omrežnih storitev za svoje omrežje.

Če želite za zdaj namestiti prijavo v programsko opremo na svojo strežniško konzolo in preveriti nekatere osnovne konfiguracije, kot so omrežna povezljivost, nastavitve, zagonski demoni, viri programske opreme, posodobitve in druge, tako da zaženete vrsto ukazov za Linux.

22. Oglejte si nalaganje sistema in osnovne informacije - Po prijavi z vašimi poverilnicami so ti podatki privzeto predstavljeni v MOTD. Uporabni so tudi ukazi htop.

23. Preverite omrežne naslove IP z naslednjim ukazom.

# ifconfig –a

24. Preverite internetno povezavo: zaženite ukaz ping proti domenskemu imenu (s tem boste preizkusili sklad TCP/IP in DNS).

# ping –c 4 google.ro

Če prejmete sporočilo\"neznan gostitelj \", uredite datoteko ‘/etc/resolv.conf’ in dodajte naslednje.

nameserver  your_name_servers_IP

Za trajne spremembe uredite datoteko "/ etc/network/interfaces" in dodajte direktivo dns-nameserver.

25. Preverite ime gostitelja računalnika z naslednjim ukazom.

# cat /etc/hostname
# cat /etc/hosts
# hostname
# hostname –f

26. Če želite omogočiti ali onemogočiti demone init na nivojih izvajanja, namestite in zaženite pripomoček 'sysv-rc-conf', ki nadomešča paket chkconfig

$ sudo apt-get install sysv-rc-conf
$ sudo sysv-rc-conf

27. Če želite zagnati, ustaviti ali preveriti storitev (demon), zaženite naslednje ukaze.

# sudo service ssh restart

# sudo /etc/init.d/ service_name start|stop|restart|status

28. Glejte strežniške procese, odprte povezave (stanje poslušanja).

$ ps aux | grep service-name
$ sudo netstat –tulpn
$ sudo lsof -i

29. Če želite urediti repozitorije programske opreme, odprite datoteko „/etc/apt/sources.list“.

Z ukazom uvozite nove ključe repozitorijev.

# sudo apt-key adv –keyserver keyserver.ubuntu.com --recv-keys key_hash

30. Sistem posodabljanja.

# sudo apt-get update && sudo apt-get upgrade

3. korak: Namestite LAMP Stack

Kratica LAMP je kratica za Linux OS, strežnik Apache HTTP, MySQL, MariaDB, MongoDB, programske jezike Php, Perl ali Python, ki se uporabljajo za ustvarjanje dinamičnih spletnih strani. Vse te komponente so brezplačna in odprtokodna programska oprema in so primerne za izdelavo dinamičnih spletnih mest ali drugih spletnih aplikacij in so danes najbolj uporabljene platforme v internetu (lani naj bi Apache služil za več kot 54% vseh aktivnih spletnih mest).

31. LAMP lahko namestite korak za korakom ali z enim samim ukazom.

$ sudo apt-get install apache2 php5 php5-mysql mysql-client mysql-server

Med namestitvijo vnesite in potrdite geslo mysql databse.

32. Za potrditev stanja php ustvarite datoteko ‘info.php’ v strežniški poti ‘/ var/www/html’ z naslednjo vsebino.

<?php phpinfo(); ?>

33. Nato odprite brskalnik in vnesite naslov IP strežnika ali http://server_address/info.php.

Ubuntu 14.04 in LAMP sta odlična platforma za zagotavljanje omrežnih storitev, razvoj vseh vrst dinamičnih ali statičnih spletnih mest, zapletene spletne aplikacije s pomočjo Apache CGI, vse to z minimalnim finančnim vplivom z uporabo brezplačne in odprtokodne programske opreme in najnovejših tehnologije.