Kako nastaviti NFS (omrežni datotečni sistem) na RHEL/CentOS/Fedora in Debian/Ubuntu

NFS (Network File System) je v bistvu razvil Sun Microsystems za skupno rabo datotek in map med sistemi Linux/Unix leta 1980. Omogoča vam, da svoje lokalne datotečne sisteme namestite v omrežje in oddaljeni gostitelji sodelujejo z njimi, ko so nameščeni lokalno na istem sistemu. S pomočjo NFS lahko nastavimo skupno rabo datotek med sistemoma Unix na Linux in Linux na Unix sistemom.

  1. NFS omogoča lokalni dostop do oddaljenih datotek.
  2. Uporablja standardno arhitekturo odjemalec/strežnik za skupno rabo datotek med vsemi računalniki, ki temeljijo na * nixu.
  3. Pri NFS ni nujno, da oba računalnika delujeta v istem OS.
  4. S pomočjo NFS lahko konfiguriramo centralizirane rešitve za shranjevanje.
  5. Uporabniki dobijo svoje podatke ne glede na fizično lokacijo.
  6. Za nove datoteke ni treba ročno osveževati.
  7. Novejša različica NFS podpira tudi psevdo root namestitve acl.
  8. Lahko je zaščiten s požarnimi zidovi in Kerberosom.

To je storitev System V, ki jo je zagnala. Paket strežnikov NFS vključuje tri zmogljivosti, vključene v pakete portmap in nfs-utils.

  1. portmap: preslika klice z drugih strojev v pravilno storitev RPC (ni potrebna pri NFSv4).
  2. nfs: Prevaja oddaljene zahteve za skupno rabo datotek v zahteve v lokalnem datotečnem sistemu.
  3. rpc.mountd: Ta storitev je odgovorna za namestitev in demontažo datotečnih sistemov.

  1. /etc/export: Njegova glavna konfiguracijska datoteka NFS, vse izvožene datoteke in imeniki so definirani v tej datoteki na koncu strežnika NFS.
  2. /etc/fstab: Če želite v sistem vstaviti imenik NFS med ponovnimi zagoni, moramo narediti vnos v/etc/fstab.
  3. /etc/sysconfig/nfs: konfiguracijska datoteka NFS za nadzor, katera vrata poslušajo rpc in druge storitve.

Nastavite in konfigurirajte NFS Mounts na Linux Server

Za nastavitev nosilcev NFS bomo potrebovali vsaj dva računalnika Linux/Unix. Tu v tej vadnici bom uporabljal dva strežnika.

  1. NFS strežnik: nfsserver.example.com z IP-192.168.0.100
  2. Naročnik NFS: nfsclient.example.com z IP-192.168.0.101

Pakete NFS moramo namestiti na strežnik NFS in na odjemalski računalnik NFS. Namestimo ga lahko prek namestitvenih paketov “yum” (Red Hat Linux) in “apt-get” (Debian in Ubuntu).

 yum install nfs-utils nfs-utils-lib
 yum install portmap (not required with NFSv4)
 apt-get install nfs-utils nfs-utils-lib

Zdaj zaženite storitve na obeh strojih.

 /etc/init.d/portmap start
 /etc/init.d/nfs start
 chkconfig --level 35 portmap on
 chkconfig --level 35 nfs on

Po namestitvi paketov in zagonu storitev na obeh napravah moramo konfigurirati obe napravi za skupno rabo datotek.

Nastavitev strežnika NFS

Najprej bomo konfigurirali strežnik NFS.

Za skupno rabo imenika z NFS moramo v konfiguracijsko datoteko “/ etc/export” vnesti vnos. Tukaj bom ustvaril nov imenik z imenom\"nfsshare" na particiji "/", ki ga bom dal v skupno rabo s odjemalskim strežnikom, lahko pa tudi že obstoječi imenik delite z NFS.

 mkdir /nfsshare

Zdaj moramo narediti vnos v »/ etc/export« in znova zagnati storitve, da bo naš imenik v omrežju omogočen

 vi /etc/exports

/nfsshare 192.168.0.101(rw,sync,no_root_squash)

V zgornjem primeru je v/particiji imenik\"nfsshare", ki se deli z odjemalčevim IP-jem "192.168.0.101" s privilegiji branja in pisanja (rw), namesto IP-ja pa lahko uporabite tudi ime gostitelja odjemalca v zgornjem primeru.

Nekatere druge možnosti, ki jih lahko uporabimo v datoteki »/ etc/export« za skupno rabo datotek, so naslednje.

  1. ro: S pomočjo te možnosti lahko omogočimo dostop samo za branje do datotek v skupni rabi, tj. odjemalec bo lahko le bral.
  2. rw: Ta možnost omogoča odjemalskemu strežniku dostop za branje in pisanje znotraj imenika v skupni rabi.
  3. sinhronizacija: sinhronizacija potrdi zahteve v imeniku v skupni rabi šele, ko so spremembe že odobrene.
  4. no_subtree_check: Ta možnost preprečuje preverjanje poddrevesa. Ko je imenik v skupni rabi podimenik večjega datotečnega sistema, nfs izvede pregledovanje vseh imenikov nad njim, da preveri njegova dovoljenja in podrobnosti. Če onemogočite preverjanje poddrevesa, se lahko poveča zanesljivost NFS, vendar zmanjša varnost.
  5. no_root_squash: ta stavek omogoča korenskemu povezovanju z določenim imenikom.

Za več možnosti z »/ etc/export« priporočamo, da preberete priročne strani za izvoz.

Nastavitev odjemalca NFS

Po konfiguraciji strežnika NFS moramo v odjemalski strežnik namestiti ta imenik ali particijo v skupni rabi.

Zdaj na koncu odjemalca NFS moramo ta imenik namestiti v naš strežnik, da lahko lokalno dostopate do njega. Za to moramo najprej ugotoviti, katere skupne rabe so na voljo na oddaljenem strežniku ali strežniku NFS.

 showmount -e 192.168.0.100

Export list for 192.168.0.100:
/nfsshare 192.168.0.101

Zgornji ukaz kaže, da je imenik z imenom "nfsshare" na voljo na "192.168.0.100" za skupno rabo s strežnikom.

Za namestitev tega skupnega imenika NFS lahko uporabimo naslednji ukaz za namestitev.

 mount -t nfs 192.168.0.100:/nfsshare /mnt/nfsshare

Zgornji ukaz bo ta imenik v skupni rabi namestil v “/ mnt/nfsshare” na odjemalskem strežniku. To lahko preverite z naslednjim ukazom.

 mount | grep nfs

sunrpc on /var/lib/nfs/rpc_pipefs type rpc_pipefs (rw)
nfsd on /proc/fs/nfsd type nfsd (rw)
192.168.0.100:/nfsshare on /mnt type nfs (rw,addr=192.168.0.100)

Zgornji ukaz za namestitev je začasni imenik v skupni rabi nfs priklopil na odjemalca nfs, da trajno namestite imenik NFS v sistem med ponovnim zagonom, vnesite »/ etc/fstab«.

 vi /etc/fstab

Dodajte naslednjo novo vrstico, kot je prikazano spodaj.

192.168.0.100:/nfsshare /mnt  nfs defaults 0 0

Preizkusite delovanje nastavitve NFS

Nastavitev strežnika NFS lahko preizkusimo tako, da na koncu strežnika ustvarimo testno datoteko in preverimo njeno razpoložljivost na strani odjemalca nfs ali obratno.

V tem imeniku v skupni rabi sem ustvaril novo besedilno datoteko z imenom "nfstest.txt".

 cat > /nfsshare/nfstest.txt

This is a test file to test the working of NFS server setup.

Pojdite v ta imenik v skupni rabi v odjemalskem strežniku in našli boste to datoteko v skupni rabi brez ročnega osveževanja ali ponovnega zagona storitve.

 ll /mnt/nfsshare
total 4
-rw-r--r-- 1 root root 61 Sep 21 21:44 nfstest.txt
[email  ~]# cat /mnt/nfsshare/nfstest.txt
This is a test file to test the working of NFS server setup.

Odstranjevanje nosilca NFS

Če želite ta imenik v skupni rabi odpeti s strežnika, potem ko končate s skupno rabo datotek, ga lahko preprosto odstranite z ukazom\"umount". Glejte ta primer spodaj.

[email  ~]# umount /mnt/nfsshare

S ponovnim ogledom datotečnega sistema lahko vidite, da so bili nosilci odstranjeni.

 df -h -F nfs

Videli boste, da ti imeniki v skupni rabi niso več na voljo.

Nekaj pomembnejših ukazov za NFS.

  1. showmount -e: prikaže razpoložljive skupne rabe na vašem lokalnem računalniku
  2. showmount -e : našteje razpoložljive skupne rabe na oddaljenem strežniku
  3. showmount -d: Navede vse podimenike
  4. exportfs -v: prikaže seznam datotek za skupno rabo in možnosti na strežniku
  5. exportfs -a: izvozi vse delnice, naštete v/etc/export ali z imenom
  6. exportfs -u: razvozli vse delnice, naštete v/etc/export ali z imenom
  7. exportfs -r: osvežite seznam strežnika po spremembi/etc/export

Zaenkrat je to to z nosilci NFS, to je bil šele začetek, v naslednjih člankih bom našel več možnosti in funkcij NFS. Do takrat ostanite povezani s linux-console.net in si oglejte zanimivejše in zanimivejše vaje v prihodnosti. Komentarje in predloge pustite spodaj v polju za komentarje.