Kako dobiti celotne inode korenske particije

V Linuxu in drugih Unixu podobnih operacijskih sistemih inode shrani informacije, ki opisujejo datoteko ali imenik (tudi datoteko - ker je v Unixu vse datoteka), razen imena in vsebine ali dejanskih podatkov. Zato je vsaka datoteka indeksirana z inode, ki je metapodatki o datoteki.

Inode vsebuje informacije, kot so fizična lokacija datoteke, velikost datoteke, lastnik in skupina datoteke, dovoljenja za dostop do datoteke (branje, pisanje in izvajanje), časovni žigi in števec, ki označuje število trdih povezav kaže na datoteko.

Eden od možnih načinov, kako lahko datotečnemu sistemu zmanjka prostora, je, ko se porabijo vse inode. To se lahko zgodi tudi, če je na disku dovolj prostora; poraba vseh inodov v datotečnem sistemu lahko blokira ustvarjanje novih datotek. Poleg tega lahko povzroči nenadno zaustavitev sistema.

Če želite dobiti število inod datotek v imeniku, na primer korenskem imeniku, odprite terminalsko okno in zaženite naslednji ukaz ls, kjer možnost -l pomeni format dolgega seznama, -a pomeni vse datoteke in -i pomeni tiskanje indeksne številke vsake datoteke.

$ ls -lai /

Če želite dobiti skupno število inod v korenskem imeniku, zaženite naslednji ukaz du.

$ sudo du --inode /

Če želite navesti statistične podatke o uporabi inode (razpoložljiva količina, uporabljena količina in prosta količina ter odstotek uporabe) v korenski particiji, uporabite ukaze df, kot sledi (zastava -h omogoča prikaz informacij v berljiva oblika).

$ sudo df -ih/

Za podrobno definicijo inode preberite članek o projektu Linux Information Project: http://www.linfo.org/inode.html.