Kako nastaviti strežnik in odjemalca DHCP na CentOS in Ubuntu


DHCP (okrajšava za Dynamic Host Configuration Protocol) je protokol odjemalca/strežnika, ki strežniku omogoča, da odjemalcu v omrežju samodejno dodeli naslov IP in druge povezane konfiguracijske parametre (na primer masko podomrežja in privzeti prehod).

DHCP je pomemben, ker sistemskemu ali omrežnemu skrbniku preprečuje ročno konfiguriranje naslovov IP za nove računalnike, dodane v omrežje, ali računalnike, ki se premikajo iz enega podomrežja v drugega.

Naslov IP, ki ga strežnik DHCP dodeli odjemalcu DHCP, je v "zakupu", čas najema se običajno razlikuje glede na to, kako dolgo bo odjemalčev računalnik verjetno potreboval povezavo ali konfiguracijo DHCP.

V tem članku bomo razložili, kako konfigurirati strežnik DHCP v distribucijah CentOS in Ubuntu Linux za samodejno dodelitev naslova IP odjemalcu.

Namestitev strežnika DHCP v CentOS in Ubuntu

Strežniški paket DCHP je na voljo v uradnih skladiščih mainstream distribucij Linuxa, namestitev je precej enostavna, preprosto zaženite naslednji ukaz.

# yum install dhcp		        #CentOS
$ sudo apt install isc-dhcp-server	#Ubuntu

Ko je namestitev končana, konfigurirajte vmesnik, na katerem želite, da demon DHCP streže zahtevam v konfiguracijski datoteki/etc/default/isc-dhcp-server ali/etc/sysconfig/dhcpd.

# vim /etc/sysconfig/dhcpd		 #CentOS
$ sudo vim /etc/default/isc-dhcp-server	 #Ubuntu

Če želite na primer demon DHCPD poslušati na eth0 , ga nastavite z naslednjo direktivo.

DHCPDARGS=”eth0”

Shranite datoteko in zapustite.

Konfiguriranje strežnika DHCP v CentOS in Ubuntu

Glavna konfiguracijska datoteka DHCP se nahaja na /etc/dhcp/dhcpd.conf , ki mora vsebovati nastavitve, kaj storiti, kje nekaj narediti in vse omrežne parametre, ki jih je treba zagotoviti odjemalcem.

Ta datoteka je v bistvu sestavljena iz seznama izjav, razvrščenih v dve široki kategoriji:

  • Globalni parametri: določite, kako naj opravilo opravi, ali naj opravilo opravi, ali katere konfiguracijske parametre omrežja posreduje odjemalcu DHCP.
  • Izjave: določite topologijo omrežja, stanje, v katerem so odjemalci, ponudite naslove za odjemalce ali uporabite skupino parametrov za skupino izjav.

Zdaj odprite in uredite konfiguracijsko datoteko, da konfigurirate strežnik DHCP.

------------ On CentOS ------------ 
# cp /usr/share/doc/dhcp-4.2.5/dhcpd.conf.example /etc/dhcp/dhcpd.conf	
# vi /etc/dhcp/dhcpd.conf	

------------ On Ubuntu ------------
$ sudo vim /etc/dhcp/dhcpd.conf				

Začnite z določitvijo globalnih parametrov, ki so skupni vsem podprtim omrežjem, na vrhu datoteke. Veljali bodo za vse izjave:

option domain-name "tecmint.lan";
option domain-name-servers ns1.tecmint.lan, ns2.tecmint.lan;
default-lease-time 3600; 
max-lease-time 7200;
authoritative;

Nato morate definirati podomrežje za notranje podomrežje, tj. 192.168.1.0/24, kot je prikazano.

subnet 192.168.1.0 netmask 255.255.255.0 {
        option routers                  192.168.1.1;
        option subnet-mask              255.255.255.0;
        option domain-search            "tecmint.lan";
        option domain-name-servers      192.168.1.1;
        range   192.168.10.10   192.168.10.100;
        range   192.168.10.110   192.168.10.200;
}

Upoštevajte, da so gostitelji, ki zahtevajo posebne konfiguracijske možnosti, navedeni v stavkih gostitelja (glejte man stran dhcpd.conf).

Zdaj, ko ste konfigurirali demon strežnika DHCP, morate zaenkrat zagnati storitev in ji omogočiti samodejni zagon ob naslednjem zagonu sistema ter preveriti, ali deluje in deluje z naslednjimi ukazi.

------------ On CentOS ------------ 
# systemctl start dhcpd
# systemctl enable dhcpd
# systemctl enable dhcpd

------------ On Ubuntu ------------
$ sudo systemctl start isc-dhcp-server
$ sudo systemctl enable isc-dhcp-server
$ sudo systemctl enable isc-dhcp-server

Nato z zagonom dovolite demonu DHCP demonu v požarnem zidu, ki posluša na vratih 67/UDP.

------------ On CentOS ------------ 
# firewall-cmd --zone=public --permanent --add-service=dhcp
# firewall-cmd --reload 

#------------ On Ubuntu ------------
$ sudo ufw allow 67/udp
$ sudo ufw reload

Konfiguriranje odjemalcev DHCP

Nazadnje morate preizkusiti, ali strežnik DHCP deluje brezhibno. Prijavite se v nekaj odjemalcev v omrežju in jih konfigurirajte tako, da samodejno prejemajo naslove IP od strežnika.

Spremenite ustrezno konfiguracijsko datoteko za vmesnik, na katerem bodo odjemalci samodejno prejemali naslove IP.

V CentOS-u so se konfiguracijske datoteke vmesnika nahajale na/etc/sysconfig/network-scripts/.

# vim /etc/sysconfig/network-scripts/ifcfg-eth0

Dodajte spodnje možnosti:

DEVICE=eth0
BOOTPROTO=dhcp
TYPE=Ethernet
ONBOOT=yes

Shranite datoteko in znova zaženite omrežno storitev (ali znova zaženite sistem).

# systemctl restart network

V Ubuntu 16.04 lahko konfigurirate ves vmesnik v konfiguracijski datoteki/etc/network/interfaces.

   
$ sudo vi /etc/network/interfaces

Vanj dodajte te vrstice:

auto  eth0
iface eth0 inet dhcp

Shranite datoteko in znova zaženite omrežne storitve (ali znova zaženite sistem).

$ sudo systemctl restart networking

V Ubuntu 18.04 omrežje nadzira program Netplan. Ustrezno datoteko morate urediti na primer v imeniku/etc/netplan/.

$ sudo vim /etc/netplan/01-netcfg.yaml 

Nato omogočite dhcp4 pod določenim vmesnikom, na primer v ethernetih, ens0, in komentirajte konfiguracije, povezane s statičnim IP:

network:
  version: 2
  renderer: networkd
  ethernets:
    ens0:
      dhcp4: yes

Shranite spremembe in zaženite naslednji ukaz za izvedbo sprememb.

$ sudo netplan apply 

Za več informacij si oglejte man strani dhcpd in dhcpd.conf.

$ man dhcpd
$ man dhcpd.conf

V tem članku smo razložili, kako konfigurirati strežnik DHCP v distribucijah CentOS in Ubuntu Linux. Če potrebujete dodatna pojasnila o kateri koli točki, lahko postavite vprašanje preko spodnjega obrazca za povratne informacije ali preprosto delite svoje komentarje z nami.