6 razlogov, zakaj je Linux za strežnike boljši od sistema Windows

Strežnik je računalniška programska oprema ali stroj, ki ponuja storitve drugim programom ali napravam, imenovanim »odjemalci«. Obstajajo različne vrste strežnikov: spletni strežniki, strežniki baz podatkov, aplikacijski strežniki, strežniki za računalništvo v oblaku, datotečni strežniki, poštni strežniki, strežniki DNS in še veliko več.

Delež uporabe operacijskih sistemov, podobnih Unixu, se je z leti močno izboljšal, predvsem na strežnikih, pri čemer so v ospredju distribucije Linuxa. Danes večji odstotek strežnikov v internetu in podatkovnih centrih po vsem svetu uporablja operacijski sistem Linux.

Če želite le bolje razumeti moč Linuxa pri poganjanju interneta, imajo podjetja, kot so Google, Facebook, Twitter, Amazon in številna druga, strežnike, ki delujejo na strežniški programski opremi, ki temelji na Linuxu. Tudi najmočnejši superračunalnik na svetu deluje na operacijskem sistemu Linux.

K temu so prispevali številni dejavniki. Spodaj smo razložili nekaj glavnih razlogov, zakaj je strežniška programska oprema Linux boljša od operacijskega sistema Windows ali drugih platform za izvajanje strežniških računalnikov.

1. Brezplačna in odprtokodna koda

Linux ali GNU/Linux (če želite) je brezplačen in odprtokoden; si lahko ogledate izvorno kodo, uporabljeno za ustvarjanje Linuxa (jedro). Kodo lahko preverite, da poiščete napake, raziščete varnostne ranljivosti ali preprosto preučite, kaj ta koda počne na vašem računalniku.

Poleg tega lahko zaradi številnih razpoložljivih programskih vmesnikov, ki jih potrebujete, preprosto razvijete in namestite lastne programe v operacijski sistem Linux. Z vsemi zgoraj navedenimi funkcijami lahko prilagodite operacijski sistem Linux na njegovih najosnovnejših ravneh tako, da ustreza potrebam vašega strežnika, za razliko od sistema Windows.

2. Stabilnost in zanesljivost

Linux temelji na Unixu in Unix je bil prvotno zasnovan za zagotavljanje močnega, stabilnega in zanesljivega okolja, ki pa je preprosto za uporabo. Sistemi Linuxa so splošno znani po svoji stabilnosti in zanesljivosti, mnogi strežniki Linuxa v internetu delujejo že leta brez napak ali celo ponovnega zagona.

Vprašanje je, kaj dejansko naredi sisteme Linux stabilne. Obstaja veliko dejavnikov, ki med drugim vključujejo upravljanje konfiguracij sistema in programov, upravljanje procesov, izvajanje varnosti.

V Linuxu lahko spremenite sistemsko ali programsko konfiguracijsko datoteko in izvedete spremembe, ne da bi morali nujno znova zagnati strežnik, kar pa ne velja za Windows. Ponuja tudi učinkovite in zanesljive mehanizme upravljanja procesov. V primeru, da se proces obnaša nenormalno, mu lahko pošljete ustrezen signal z ukazi, kot so kill, pkill in killall, s čimer odpravite vse posledice na splošno delovanje sistema.

Linux je tudi varen, močno omejuje vpliv zunanjih virov (uporabnikov, programov ali sistemov), ki lahko destabilizirajo strežnik, kot je razloženo v naslednji točki.

3. Varnost

Linux je nedvomno najvarnejše jedro, zaradi česar so operacijski sistemi, ki temeljijo na Linuxu, varni in primerni za strežnike. Če želite biti uporaben, mora strežnik sprejeti zahteve za storitve od oddaljenih odjemalcev, strežnik pa je vedno ranljiv, saj dovoli nekaj dostopa do svojih vrat.

Vendar pa Linux izvaja različne varnostne mehanizme za zaščito datotek in storitev pred napadi in zlorabami. Storitve lahko zaščitite s programi, kot so požarni zid (na primer iptables), ovoji TCP (za dovoljenje in zavrnitev dostopa do storitev) in Linux Enhanced Linux (SELinux), ki pomaga omejiti vire, do katerih lahko storitev dostopa na strežniku.

SELinux na primer zagotavlja, da lahko strežnik HTTP, strežnik FTP, strežnik Samba ali strežnik DNS dostopa le do omejenega nabora datotek v sistemu, kot je opredeljeno v kontekstih datotek, in dovoljuje le omejen nabor funkcij, kot so opredeljene z logičnimi vrednostmi.

Številne distribucije Linuxa, kot so Fedora, RHEL/CentOS in nekatere druge, so opremljene s funkcijo SELinux, ki je privzeto vključena in omogočena. Po potrebi pa lahko začasno ali trajno onemogočite SELinux.

Skratka, v sistemu Linux mora imeti sistemski uporabnik/skupina ali program dostop do vira ali izvedbo datoteke/programa ustrezna dovoljenja, sicer se vsako nepooblaščeno dejanje vedno blokira.

4. Prilagodljivost

Linux je tako zmogljiv in prilagodljiv. Lahko ga nastavite tako, da ustreza vašim potrebam strežnika: omogoča vam, da delate karkoli želite (če je mogoče). Namestite lahko grafični vmesnik (grafični uporabniški vmesnik) ali preprosto upravljate svoj strežnik samo prek terminala.

Ponuja na tisoče pripomočkov/orodij, med katerimi lahko izbirate za varno delovanje in upravljanje strežnika. Omogoča tudi izbiro namestitve binarnih datotek ali gradnje programov iz izvorne kode.

Eden najmočnejših standardnih programov, ki so prisotni v Linuxu, je lupina, program, ki vam zagotavlja dosledno okolje za izvajanje drugih programov v Linuxu; pomaga pri interakciji s samim jedrom.

Pomembno je, da lupina Linuxa ponuja praktične programske konstrukcije, ki vam omogočajo sprejemanje odločitev, večkratno izvajanje ukazov, ustvarjanje novih funkcij/pripomočkov/orodij in avtomatizirane dnevne naloge upravljanja strežnika.

V bistvu vam Linux daje popoln nadzor nad računalnikom, ki vam pomaga zgraditi in prilagoditi strežnik tako, kot želite (kjer je to mogoče).

5. Podpora strojne opreme

Linux ima trdno podporo za mešanico računalniških arhitektur na sodobni in zmerno stari strojni opremi. To je eden najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerih je Linux boljši od Windows za strežnike, to je, če imate majhen proračun za nakup strojne opreme.

Linux izjemno podpira relativno staro strojno opremo, na primer spletno mesto Slackware Linux gostuje na Pentiumu III, 600 MHz, s 512 megabajti RAM -a. Seznam podprte strojne opreme in povezane zahteve za določeno distribucijo najdete na njihovih uradnih spletnih mestih.

6. Skupni stroški lastništva (TCO) in vzdrževanja

Končno so skupni stroški lastništva in vzdrževanja strežnika Linux nižji v primerjavi s strežnikom Windows v smislu pristojbin za licenciranje, stroškov nakupa in vzdrževanja programske/strojne opreme, storitev sistemske podpore in administrativnih stroškov.

Če ne uporabljate lastniške distribucije Linuxa, na primer strežnika RHEL ali SUSE, ki zahteva naročnino, boste za prejemanje vrhunske podpore in storitev med izvajanjem strežnika Linux naleteli na ugodne stroške.

Študije skupine Robert Frances (RFG) in podobnih podjetij so v nedavni preteklosti pokazale, da je Linux cenejši v tipičnem strežniškem okolju, primerljivem z operacijskim sistemom Windows ali Solaris, zlasti za spletne namestitve.

Linux je danes postal strateška, učinkovita in zanesljiva platforma za poslovne sisteme številnih malih, srednjih in velikih podjetij. Večji odstotek strežnikov, ki poganjajo internet, deluje v operacijskem sistemu Linux, kar je pripisano zgoraj navedenim ključnim razlogom.

Ali uporabljate Linux na svojih strežnikih? Če je odgovor pritrdilen, nam v spodnjem obrazcu za komentarje povejte, zakaj mislite, da Linux premaga Windows ali druge platforme za strežnike.