Namestitev in konfiguracija Arch Linuxa na strojih UEFI

Arch Linux je ena najbolj vsestranskih distribucij GNU Linux zaradi svoje preprostosti in najsodobnejših programskih paketov zaradi modela Rolling Release, Arch Linux ni namenjen začetnikom v svetu Linuxa. Ponuja tudi zapleten namestitveni program ukazne vrstice, brez podpore za grafični vmesnik. Namestitveni model ukazne vrstice otežuje namestitev sistema zelo prilagodljivo, a tudi zelo težko za začetnike Linuxa.

Poleg tega Arch Linux ponuja lastna skladišča programskih paketov prek Pacman Package Manager. Arch Linux ponuja tudi okolje Multiarch za različne arhitekture procesorjev, kot so 32 -bitne, 64 -bitne in ARM.

Programski paketi, odvisnosti in varnostni popravki se večinoma redno posodabljajo, zaradi česar je Arch Linux najsodobnejša distribucija z nekaj trdnimi preizkušenimi paketi za produkcijsko okolje.

Arch Linux vzdržuje tudi AUR-Arch User Repository, ki je ogromno zrcalo programskih shramb, ki jih poganja skupnost. Ogledala repo AUR omogočajo uporabnikom, da sestavijo programsko opremo iz virov in jo namestijo prek upraviteljev paketov Pacman in Yaourt (še eno orodje za shranjevanje uporabnikov).

Ta vadnica predstavlja korak za korakom osnovni postopek namestitve Arch Linuxa skozi zagonsko sliko CD/USB na strojih, ki temeljijo na UEFI. Za druge prilagoditve ali podrobnosti obiščite uradno Wiki spletno stran Arch Linux na naslovu https://wiki.archlinux.org.

Prenesite sliko ISO Arch Arch Linux

1. korak: Ustvarite postavitev particij diska

1. Najprej pojdite na stran za prenos programa Arch Linux in vzemite najnovejšo sliko CD -ja (tj. Trenutno stabilno različico: 2020.05.01 ), ustvarite zagonski CD/USB in ga nato priključite na sistemski CD /Pogon USB.

2. POMEMBNI KORAK! Poskrbite tudi, da ima vaš sistem priključen kabel Ethernet z internetno povezavo in omogočen tudi aktivni strežnik DHCP.

3. Ko se CD/USB zažene, se vam prikažejo prve možnosti Arch Linux Installer . Tukaj izberite Arch Linux arhiso x86_64 UEFI CD in za nadaljevanje pritisnite tipko Enter.

4. Ko namestitveni program dekomprimira in naloži jedro Linuxa , boste samodejno vrženi v terminal Arch Linux Bash ( TTY ) s korenskimi pravicami.

Zdaj je dober korak, da navedete svoje omrežne kartice strojne opreme in preverite internetno omrežno povezavo z naslednjimi ukazi.

# ifconfig
# ping -c2 google.com

Če v vaših prostorih nimate konfiguriranega strežnika DHCP za dinamično dodeljevanje naslovov IP odjemalcem, izdajte spodnje ukaze za ročno konfiguriranje naslova IP za medij Arch Live.

Mrežni vmesnik in naslove IP ustrezno zamenjajte.

# ifconfig eno16777736 192.168.1.52 netmask 255.255.255.0 
# route add default gw 192.168.1.1
# echo “nameserver 8.8.8.8” >> /etc/resolv.conf

Na tem koraku lahko navedete tudi trdi disk naprave tako, da izdate naslednje ukaze.

# cat /proc/partitions
# ls /dev/[s|x|v]d*
# lsblk
# fdisk –l

Če je vaš stroj navidezni stroj, imajo lahko trdi diski druga imena kot sdx, na primer xvda, vda itd. Če ne poznate sheme poimenovanja diskov, izdajte spodnji ukaz, da prikažete navidezni disk.

# ls /dev | grep ‘^[s|v|x][v|d]’$*

Pomembno je omeniti, da je dogovor o imenu za shranjevanje pogonov Raspberry PI običajno /dev /mmcblk0, za nekatere vrste strojnih kartic RAID pa so lahko /dev /cciss.

5. Na naslednjem koraku bomo začeli s konfiguracijo particij trdega diska. Za to stopnjo lahko zaženete pripomočke cfdisk, cgdisk, parted ali gdisk za izvedbo postavitve particije diska za disk GPT. Močno priporočam uporabo cfdisk zaradi njegove čarovniške in enostavne uporabe.

Za osnovno particijo tabela postavitve uporablja naslednjo strukturo.

Sistemska particija EFI (/dev/sda1 ) z velikostjo 300M, oblikovana v formatu FAT32.
Zamenjajte particijo (/dev/sda2 ) s priporočeno velikostjo 2xRAM, Swap On.
Korenska particija (/dev/sda3 ) z velikostjo vsaj 20G ali preostalim prostorom na trdem disku, formatirano z ext4.

Zdaj pa začnimo ustvarjati tabelo particij za postavitev diska, tako da na trdem disku stroja izvedemo ukaz cfdisk, izberemo vrsto oznake GPT, nato izberemo Prosti prostor, nato v spodnjem meniju pritisnemo Novo, kot je prikazano na spodnjih posnetkih zaslona.

# cfdisk /dev/sda

6. Vnesite velikost particije v MB (300M) in pritisnite tipko enter, v spodnjem meniju izberite Type in izberite vrsto particije EFI System, kot je prikazano na naslednjih posnetkih zaslona.

Končali ste konfiguracijo sistemske particije EFI.

7. Nato ustvarimo particijo Swap z istim postopkom. S puščično tipko navzdol znova izberite preostali prosti prostor in ponovite zgornje korake: Novo -> priporočena velikost particije 2xRAM (lahko varno uporabite 1G) -> Vnesite Linux swap.

Uporabite spodnje posnetke zaslona kot vodilo za ustvarjanje zamenjavne particije.

8. Nazadnje, za particijo /(root) uporabite naslednjo konfiguracijo: Novo-> Velikost: preostanek prostega prostora-> Vnesite datotečni sistem Linux.

Ko pregledate tabelo particij, izberite Zapišite, odgovorite z da, da uporabite spremembe diska, nato pa vnesite quit, da zaprete pripomoček cfdisk, kot je prikazano na spodnjih slikah.

9. Zaenkrat je bila vaša particijska tabela zapisana na trdi disk GPT, vendar nad njo še ni bil ustvarjen datotečni sistem. Povzetek tabele particij si lahko ogledate tudi tako, da zaženete ukaz fdisk.

# fdisk -l

10. Zdaj je čas za formatiranje particij z zahtevanimi datotečnimi sistemi. Izdajte naslednje ukaze, da ustvarite datotečni sistem FAT32 za sistemsko particijo EFI (/dev/sda), ustvarite datotečni sistem EXT4 za korensko particijo (/dev/sda3) in ustvarite swap particijo za/dev/sda2.

# mkfs.fat -F32 /dev/sda1
# mkfs.ext4 /dev/sda3
# mkswap /dev/sda2

2. korak: Namestite Arch Linux

11. Če želite namestiti Arch Linux, je treba particijo /(root) namestiti na točko vstavljanja imenika /mnt , da bo dostopna. Tudi particijo za zamenjavo je treba inicializirati. Za konfiguracijo tega koraka izdajte spodnje ukaze.

# mount /dev/sda3 /mnt
# ls /mnt 
# swapon /dev/sda2

12. Ko so particije dostopne, je čas za namestitev sistema Arch Linux. Če želite povečati hitrost prenosa namestitvenih paketov, lahko uredite datoteko /etc/pacman.d/mirrorlist in na vrhu seznama zrcalnih datotek izberete najbližje zrcalno spletno mesto (običajno izberite lokacijo strežnika v vaši državi).

# nano /etc/pacman.d/mirrorlist

Podporo Arch Multilib za sistem v živo lahko omogočite tudi tako, da odkomentirate naslednje vrstice iz datoteke /etc/pacman.conf.

[multilib]
Include = /etc/pacman.d/mirrorlist

13. Nato začnite nameščati Arch Linux z naslednjim ukazom.

# pacstrap /mnt base base-devel linux linux-firmware nano vim

Odvisno od sistemskih virov in hitrosti interneta lahko namestitveni program traja od 5 do 20 minut.

14. Po končani namestitvi ustvarite datoteko fstab za svoj novi sistem Arch Linux z naslednjim ukazom.

# genfstab -U -p /mnt >> /mnt/etc/fstab

Nato preglejte vsebino datoteke fstab tako, da zaženete spodnji ukaz.

# cat /mnt/etc/fstab

Korak: Konfiguracija sistema Arch Linux

15. Za nadaljnjo konfiguracijo Arch Linuxa morate krootirati v /mnt sistemsko pot in dodati ime gostitelja za svoj sistem z izdajo spodnjih ukazov.

# arch-chroot /mnt
# echo "archbox-tecmint" > /etc/hostname

16. Nato nastavite sistemski jezik. Izberite in razkomentirajte želene jezike kodiranja iz datoteke /etc/locale.gen, nato pa nastavite svoj jezik z izvajanjem naslednjih ukazov.

# pacman -S nano
# nano /etc/locale.gen

odlomek iz datoteke locale.gen:

en_US.UTF-8 UTF-8
en_US ISO-8859-1

Ustvarite postavitev sistemskega jezika.

# locale-gen
# echo LANG=en_US.UTF-8 > /etc/locale.conf
# export LANG=en_US.UTF-8

17. Naslednji korak je konfiguriranje sistemskega časovnega pasu tako, da ustvarite simbolno povezavo za svoj podčasni pas (/usr/share/zoneinfo/Continent/Main_city) na/etc/localtime pot do datoteke.

# ls /usr/share/zoneinfo/
# ln -s /usr/share/zoneinfo/Aisa/Kolkata /etc/localtime

Prav tako morate nastaviti strojno uro za uporabo UTC (ura strojne opreme je običajno nastavljena na lokalni čas).

# hwclock --systohc --utc

18. Tako kot mnoge znane distribucije Linuxa tudi Arch Linux uporablja ogledala repo za različne svetovne lokacije in več sistemskih arhitektur. Standardna skladišča so privzeto omogočena, če pa želite aktivirati skladišča Multilib, morate odkomentirati direktive [multilib] iz datoteke /etc/pacman.conf, kot je prikazano v spodnjem izvlečku.

# nano /etc/pacman.conf

19. Če želite omogočiti podporo orodja Yaourt Package Tool (ki se uporablja za nalaganje in izdelavo paketov AUR), pojdite na dno datoteke /etc/pacman.conf in dodajte naslednje direktive.

[archlinuxfr]
SigLevel = Never
Server = http://repo.archlinux.fr/$arch

20. Ko je datoteka repozitorija urejena, sinhronizirajte in posodobite ogledala baze podatkov in pakete z izvajanjem spodnjega ukaza.

# pacman -Syu

21. Nato nastavite geslo za korenski račun in ustvarite novega uporabnika s pravicami Sudo v polju Arch z izdajo spodnjih ukazov. Prav tako potecite uporabniško geslo, da novega uporabnika prisilite, da spremeni geslo ob prvi prijavi.

# passwd
# useradd -mg users -G wheel,storage,power -s /bin/bash your_new_user
# passwd your_new_user
# chage -d 0 your_new_user

22. Ko dodate novega uporabnika, morate namestiti paket sudo in posodobiti vrstico skupine koles iz datoteke /etc /sudoers, da boste na novo dodanemu uporabniku podelili korenske pravice.

# pacman -S sudo
# pacman -S vim
# visudo

Dodajte to vrstico v datoteko /etc /sudoers:

%wheel ALL=(ALL) ALL

24. Na zadnjem koraku namestite zagonski nalagalnik, da se bo Arch zagnal po ponovnem zagonu. Privzeti zagonski nalagalnik za distribucije Linuxa in Arch Linux je predstavljen tudi s paketom GRUB.

Če želite namestiti zagonski nalagalnik GRUB v stroje UEFI na prvi trdi disk in zaznati tudi Arch Linux ter konfigurirati datoteko zagonskega nalagalnika GRUB, zaženite naslednje ukaze, kot je prikazano na naslednjih posnetkih zaslona.

# pacman -S grub efibootmgr dosfstools os-prober mtools
# mkdir /boot/EFI
# mount /dev/sda1 /boot/EFI  #Mount FAT32 EFI partition 
# grub-install --target=x86_64-efi  --bootloader-id=grub_uefi --recheck

25. Končno ustvarite konfiguracijsko datoteko GRUB z naslednjim ukazom.

# grub-mkconfig -o /boot/grub/grub.cfg

Čestitamo! Arch Linux je zdaj nameščen in konfiguriran za vašo škatlo. Zadnji koraki, ki so zdaj potrebni, so izhod iz okolja chroot, demontaža particij in ponovni zagon sistema z izdajo spodnjih ukazov.

# exit
# umount -a
# telinit 6

26. Po ponovnem zagonu odstranite sliko namestitvenega medija in sistem se bo zagnal neposredno v meni GRUB, kot je prikazano spodaj.

27. Ko se sistem zažene v Arch Linux, se prijavite s poverilnicami, nastavljenimi za vašega uporabnika med postopkom namestitve, in spremenite geslo uporabniškega računa, kot je prikazano spodaj.

28. Izgubili boste internetno omrežno povezavo, ker v sistemu privzeto ne deluje odjemalec DHCP. Če želite odpraviti to težavo, izdajte naslednji ukaz s korenskimi pravicami, da zaženete in omogočite odjemalca DHCP.

Preverite tudi, ali je omrežni vmesnik vklopljen in mu naslov IP dodeli strežnik DHCP in ali internetna povezava deluje po pričakovanjih. Ping naključne domene za preizkus internetne povezave.

$ sudo systemctl start dhcpcd
$ sudo systemctl enable dhcpcd
# ip a
# ping -c2 google.com

Za zdaj sistem Arch Linux vsebuje samo osnovne programske pakete, potrebne za upravljanje sistema iz ukazne vrstice, brez grafičnega uporabniškega vmesnika.

Zaradi visoke prenosljivosti, ciklov sproščanja izdaje, sestavljanja izvornih paketov, natančnega nadzora nad nameščeno programsko opremo in hitrosti obdelave je Arch Linux v marsičem podoben Gentoo Linuxu, vendar se ne more povzpeti na kompleksno arhitekturno zasnovo Gentoo.

Vendar pa postopek upravljanja sistema Linux Linux ni priporočljiv za začetnike Linuxa. Začetniki Linuxa, ki želijo upravljati sistem, podoben Archu, se morajo najprej naučiti načel Arch Linuxa z namestitvijo distribucije Manjaro Linux.