Namestitev strežnika Fedora 23 in upravljanje z orodjem za upravljanje kokpita

Projekt Fedora je 11. marca 2015 izdal izdajo Fedora 23 Server in vključuje nekaj novih novih funkcij, s katerimi boste lahko preprosto upravljali svoj strežnik.

Tu je nekaj sprememb v Fedora 23 Server:

  1. RoleKit - programski vmesnik za lažjo uvajanje
  2. CockPit - grafični uporabniški vmesnik za upravljanje oddaljenega strežnika
  3. SSLv3 in RC4 sta privzeto onemogočena
  4. Privzeto nameščen Perl 5.22
  5. Python 3 je nadomestil python 2
  6. Podpora za Unicode 8.0
  7. Nadgradnje sistema DNF

Na delovni postaji Fedora 23 smo že zajeli vrsto člankov, ki bi jih morda radi prebrali:

  1. Namestitev priročnika za delovne postaje Fedora 23
  2. Nadgradite s Fedore 22 na Fedoro 23
  3. 24 stvari po namestitvi Fedore 23

V tej vadnici vam bomo pokazali, kako namestite strežnik Fedora 23 v vaš sistem. Preden začnemo, se morate prepričati, da vaš sistem izpolnjuje minimalne zahteve:

  1. CPU: 1 GHz (ali hitrejši)
  2. RAM: 1 GB
  3. Prostor na disku: 10 GB nedodeljenega prostora
  4. Za grafično namestitev je potrebna najmanjša ločljivost 800 × 600

Najprej prenesite Fedora 23 Server Edition za svojo sistemsko arhitekturo (32-bitno ali 64-bitno) s pomočjo naslednjih povezav.

  1. Fedora-Server-DVD-i386-23.iso - Velikost 2,1 GB
  2. Fedora-Server-DVD-x86_64-23.iso - Velikost 2,0 GB

  1. Fedora-Server-netinst-i386-23.iso - Velikost 4580 MB
  2. Fedora-Server-netinst-x86_64-23.iso - Velikost 415 MB

Namestitev strežnika Fedora 23

1. Najprej z orodjem Unetbootin pripravite zagonski bliskovni pogon USB ali pa uporabite Brasero - tukaj zares niso potrebna navodila.

2. Ko pripravite zagonski medij, ga postavite v ustrezna vrata/napravo in z njega zaženite. Videti bi morali začetni zaslon za namestitev:

3. Izberite možnost namestitve in počakajte, da vas namestitveni program pripelje na naslednji zaslon. Dobili boste možnost izbire jezika namestitve. Izberite najprimernejšo in nadaljujte:

4. Zdaj boste preusmerjeni na zaslon »Povzetek namestitve«. Zapomnite si tega, saj se bomo med namestitvijo nekajkrat vrnili sem:

Tu so možnosti:

  1. Tipkovnica
  2. Jezikovna podpora
  3. Čas in datum
  4. vir namestitve
  5. Izbira programske opreme
  6. Namembni kraj
  7. Omrežje in ime gostitelja

Na vsaki od teh možnosti se bomo ustavili, tako da boste lahko vsako nastavitev po potrebi konfigurirali.

5. V tem razdelku lahko izberete razpoložljive postavitve tipkovnice za strežnik. Kliknite znak plus \"+ \" , če želite dodati več:

Ko se odločite, v zgornjem levem kotu kliknite »Končano«, da se lahko vrnete na zaslon »Povzetek namestitve«.

6. Naslednja stvar, ki jo lahko nastavite, je jezikovna podpora za vaš Fedora strežnik. Če potrebujete dodatne jezike za svoj Fedora strežnik, jih lahko izberete tukaj:

Ko izberete želene jezike, pritisnite modri gumb »Končano« v zgornjem levem kotu.

7. Tu lahko nastavite časovne nastavitve za svoj strežnik tako, da na zemljevidu ali v spustnem meniju izberete ustrezen časovni pas:

Še enkrat, tisti, ki ste izbrali ustrezne nastavitve časa, kliknite gumb »Končano«.

8. Namestitveni vir zazna medij, s katerega nameščate operacijski sistem. Če želite namestitveni vir spremeniti z omrežnega cilja, lahko to storite tukaj.

Na voljo imate tudi možnost, da med namestitvijo uporabite posodobitve, namesto da uporabite pakete na izvorni sliki:

Tukaj vam ne bi bilo treba ničesar spreminjati, saj lahko vse posodobitve uporabite po končani namestitvi. Ko je pripravljen, kliknite gumb »Končano«.

9. V tem razdelku lahko izberete, katero programsko opremo želite prednamestiti na strežnik ob prvem zagonu. Tu so na voljo 4 vnaprej določene možnosti:

  • Minimalna namestitev - najmanjša količina programske opreme - vse konfigurirajte sami. To je najprimernejša možnost za napredne uporabnike
  • Fedora strežnik - integriran in enostavnejši strežnik za upravljanje
  • Spletni strežnik - vključuje nabor orodij, potrebnih za upravljanje spletnega strežnika
  • Infrastrukturni strežnik - ta nastavitev je namenjena predvsem vzdrževanju storitev omrežne infrastrukture

Izbira tukaj je zelo individualna in je odvisna od projekta, za katerega potrebujete strežnik. Ko izberete vrsto strežnika (na levi), lahko kliknete programsko opremo, ki jo želite imeti vnaprej nameščeno (okna na desni):

V najpogostejših primerih boste želeli izbrati naslednje:

  • Pogosti podmoduli Network Manager
  • FTP strežnik
  • Strojna podpora
  • Zbirka podatkov MariaDB (MySQL)
  • Sistemska orodja

Seveda lahko izberete potrebne programske pakete. Tudi če ga zamudite, lahko po namestitvi vedno namestite več programske opreme.

Ko se odločite, kliknite modri gumb »Končano«, da lahko še enkrat odprete okno »Povzetek namestitve«.

10. To je eden najpomembnejših delov. Konfigurirali boste pomnilniške particije strežnika. Kliknite možnost »Namembni kraj namestitve« in izberite disk, na katerega želite namestiti Fedora 23 Server. Po tem izberite »Konfiguriral bom particijo«:

V zgornjem levem kotu kliknite modri gumb »Končano«, da lahko konfigurirate particije diska strežnika.

11. V naslednjem oknu v spustnem meniju izberite »standardna particija« in nato kliknite znak plus \"+ \" , da ustvarite svojo prvo particijo diska.

12. Pojavilo se bo manjše okno in morali boste nastaviti "Mount Point" in "Desired Capacity" particije. Tukaj boste morali izbrati tukaj:

  1. Mount Point:/
  2. Zaželena zmogljivost: 10 GB

Dajte korenski particiji več prostora, če nameravate namestiti veliko programske opreme.

Ko je particija ustvarjena, v razdelku »Datotečni sistem« izberite »ext4«:

13. Zdaj bomo nadaljevali in dodali nekaj swap pomnilnika za naš strežnik. Zamenjalni pomnilnik se uporablja, ko strežniku zmanjka fizičnega pomnilnika. Ko se to zgodi, bo sistem začasno prebral iz "swap" pomnilnika, ki je majhen del prostora na disku.

Zamenjajte pomnilnik je precej počasnejši od fizičnega, zato ne želite zamenjave uporabljati prepogosto. Običajno mora biti količina zamenjave dvakrat večja od RAM-a. Za sisteme z več pomnilnika mu lahko dodelite 1-2 GB prostora.

Če želite dodati "swap" pomnilnik, znova kliknite znak plus \"+ \" in v novem oknu v spustnem meniju izberite "swap". V mojem primeru mu dam 2 GB prostora:

  1. Mount Point: zamenjaj
  2. Zaželena zmogljivost: 2 GB

14. Na koncu bomo ustvarili še particijo \"/ home \" , ki bo shranila vse podatke o uporabnikih. Če želite ustvariti to particijo, znova kliknite gumb \"+ \" in v spustnem meniju izberite “/ home”. Za "Želena zmogljivost" pustite prazno, da uporabite preostali prostor.

  1. Mount Point:/home
  2. Želena zmogljivost: pustite prazno

Za vsak slučaj se prepričajte, da je »Datotečni sistem« nastavljen na »ext4«, tako kot ste to storili za korensko particijo.

Ko ste pripravljeni, kliknite modri gumb »Končano«. Dobili boste seznam sprememb, ki bodo izvedene na disku:

Če je vse videti dobro, kliknite gumb »Sprejmi spremembe« in spet se odprete na zaslon »Povzetek namestitve«.

15. V tem razdelku lahko konfigurirate omrežne nastavitve in ime gostitelja za svoj strežnik. Če želite spremeniti ime gostitelja za svoj strežnik, preprosto vnesite želeno ime poleg »Ime gostitelja:«:

16. Če želite konfigurirati omrežne nastavitve za svoj strežnik, kliknite gumb »Konfiguriraj« na desni. Običajno naj bi strežniki znova in znova dostopali z istega naslova IP, zato je dobra praksa, če jih nastavimo s statičnim naslovom IP. Tako boste do strežnika vsakič dostopali z istega naslova.

Zdaj v novem oknu naredite naslednje:

  1. Izbira nastavitev IPv4
  2. Zraven »Metoda« izberite »Ročno«
  3. Kliknite gumb »Dodaj«
  4. Vnesite svoje nastavitve IP, ki jih nudi vaš ponudnik internetnih storitev. V mojem primeru uporabljam domači usmerjevalnik in sem uporabil naslov IP znotraj omrežnega obsega, ki ga usmerjevalnik uporablja

Na koncu shranite spremembe in še enkrat kliknite gumb »Končano«.

17. Končno lahko kliknete gumb »Začni namestitev« spodaj desno:

18. Medtem ko se namestitev nadaljuje, morate konfigurirati geslo korenskega uporabnika in ustvariti dodaten uporabniški račun, ki ni obvezen.

Če želite konfigurirati geslo korenskega uporabnika, kliknite »ROOT PASSWORD« in nastavite močno geslo za tega uporabnika:

19. Nato lahko ustvarite dodaten uporabniški račun za svoj novi strežnik. Preprosto vnesite resnično ime, uporabniško ime in geslo:

20. Zdaj je preostalo le še počakati, da se namestitev konča:

21. Ko je namestitev končana, kliknite gumb za ponovni zagon, ki se prikaže spodaj desno. Zdaj lahko namestitveni medij izvržete in zaženete s svojega novega strežnika Fedora.

22. Zdaj lahko dostopate do strežnika s korenskim uporabnikom, ki ste ga konfigurirali in imate popoln dostop do strežnika.

Administracija strežnika Fedora 23 s kokpitom

23. Za nove skrbnike je projekt Fedora dodal nadzorno ploščo, ki je enostavna za uporabo, imenovano "Kokpit". Omogoča vam upravljanje storitev strežnika prek brskalnika.

Za namestitev kokpita na strežnik zaženite naslednji nabor ukazov kot root:

# dnf install cockpit
# systemctl enable cockpit.socket
# systemctl start cockpit
# firewall-cmd --add-service=cockpit

24. Na koncu lahko v kokpitu dostopate v brskalnikih na naslednjem URL-ju:

http://your-ip-address:9090

Upoštevajte, da boste morda videli opozorilo SSL, tega lahko varno prezrete in nadaljujete na stran:

Za preverjanje pristnosti uporabite:

  1. Uporabniško ime: root
  2. Geslo: korensko geslo za vaš strežnik

Različne odseke te nadzorne plošče lahko uporabite za:

  • Preverite obremenitev sistema
  • Omogočite/onemogočite/zaustavite/zaženite/znova zaženite storitve
  • Pregled dnevnikov
  • Oglejte si uporabo diska in V/I operacije
  • Preglejte statistiko omrežja
  • Upravljanje računov
  • Uporabite spletni terminal

Zaključek

Namestitev strežnika Fedora 23 je zdaj končana in lahko začnete upravljati strežnik. Vsekakor imate na voljo vsa potrebna orodja. Če pa imate kakršna koli vprašanja ali komentarje, jih prosimo, ne odlašajte in jih oddajte v spodnjem oddelku za komentarje.