Serija RHCSA: Pregled osnovnih ukazov in sistemske dokumentacije - 1. del

RHCSA (Red Hat Certified System Administrator) je certifikacijski izpit podjetja Red Hat, ki podjetju ponuja odprtokodni operacijski sistem in programsko opremo, organizacijam pa nudi tudi podporo, usposabljanje in svetovanje.

RHCSA izpit je potrdilo, pridobljeno pri Red Hat Inc po opravljenem izpitu (kodno ime EX200). RHCSA izpit je nadgradnja izpita RHCT (Red Hat Certified Technician) in je ta nadgradnja obvezna, saj je bila nadgrajena Red Hat Enterprise Linux. Glavna razlika med RHCT in RHCSA je ta, da RHCT izpit temelji na RHEL 5, medtem ko certifikat RHCSA temelji na RHEL 6 in 7, tudi program teh dveh certifikatov se razlikuje do določene ravni.

Ta sistemski skrbnik s certifikatom Red Hat (RHCSA) je bistvenega pomena za izvajanje naslednjih osnovnih nalog skrbništva sistema, potrebnih v okoljih Red Hat Enterprise Linux:

  1. Razumevanje in uporaba potrebnih orodij za obdelavo datotek, imenikov, vrstice ukaznih okolij in celotne sistemske dokumentacije/paketov.
  2. Upravljajte delujoče sisteme, tudi na različnih nivojih izvajanja, prepoznavajte in nadzirajte procese, zaženite in zaustavite navidezne stroje.
  3. Nastavite lokalni pomnilnik z uporabo particij in logičnih nosilcev.
  4. Ustvarite in konfigurirajte lokalne in omrežne datotečne sisteme ter njihove atribute (dovoljenja, šifriranje in ACL-je).
  5. Namestitev, konfiguriranje in nadzor sistemov, vključno z nameščanjem, posodabljanjem in odstranjevanjem programske opreme.
  6. Upravljajte sistemske uporabnike in skupine, skupaj z uporabo centraliziranega imenika LDAP za preverjanje pristnosti.
  7. Zagotovite varnost sistema, vključno z osnovnim požarnim zidom in konfiguracijo SELinux.

Če si želite ogledati pristojbine in se prijaviti za izpit v svoji državi, preverite stran za certifikacijo RHCSA.

V tej 15-članski seriji RHCSA z naslovom Priprava na izpit RHCSA (Red Hat Certified System Administrator) bomo obravnavali naslednje teme v najnovejših izdajah Red Hat Enterprise Linux 7.

V tem prvem delu serije RHCSA bomo razložili, kako v ukaz in ukaz lupine vstaviti in izvršiti ukaze s pravilno sintakso ter pojasnili, kako najti, pregledati in uporabiti sistemsko dokumentacijo.

Vsaj rahlo poznavanje osnovnih ukazov Linuxa, kot so:

  1. ukaz cd (spremeni imenik)
  2. ukaz ls (imenik seznama)
  3. ukaz cp (kopiranje datotek)
  4. ukaz mv (premikanje ali preimenovanje datotek)
  5. ukaz na dotik (ustvarite prazne datoteke ali posodobite časovni žig obstoječih)
  6. ukaz rm (brisanje datotek)
  7. ukaz mkdir (make directory)

Pravilna uporaba nekaterih od njih je vseeno ponazorjena v tem članku, nadaljnje informacije o njih pa lahko najdete s pomočjo predlaganih metod v tem članku.

Čeprav za začetek ni nujno potrebno, saj bomo razpravljali o splošnih ukazih in metodah za iskanje informacij v sistemu Linux, poskusite namestiti RHEL 7 , kot je razloženo v naslednjem članku. Stvari bodo lažje po cesti.

  1. Red Hat Enterprise Linux (RHEL) 7 Vodič za namestitev

Interakcija z lupino Linuxa

Če se v okno za Linux prijavimo z zaslonom za prijavo v besedilnem načinu , obstaja velika verjetnost, da bomo spuščeni neposredno v privzeto lupino. Po drugi strani pa, če se prijavimo z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI), bomo morali lupino odpreti ročno z zagonom terminala. Kakorkoli, prikazal se bo uporabniški poziv in lahko začnemo tipkati in izvrševati ukaze (ukaz se izvede s pritiskom na tipko Enter , potem ko smo ga vnesli).

Ukazi so sestavljeni iz dveh delov:

  1. ime samega ukaza in
  2. argumenti

Nekateri argumenti, imenovani možnosti (pred katerimi je ponavadi vezaj), spremenijo vedenje ukaza na določen način, drugi argumenti pa določajo predmete, na katerih deluje ukaz.

Ukaz type nam lahko pomaga ugotoviti, ali je v lupino vgrajen še določen ukaz ali ga zagotavlja ločen paket. Potreba po tem razlikovanju je v kraju, kjer bomo našli več informacij o ukazu. Za vgrajene lupine moramo pogledati stran z informacijami o lupini, medtem ko se za druge binarne datoteke lahko sklicujemo na njeno stran z man.

V zgornjih primerih sta cd in type vgrajeni lupini, medtem ko sta zgoraj in manj dvojiška datoteka sama lupina (v tem primeru lokacijo izvršljive datoteke ukaza vrne vrsta ).